Belgija zavrača azilante iz Burundija: 'Hrvaška naj reši svoj problem'

Belgija zavrača azilante iz Burundija: 'Hrvaška naj reši svoj problem'

Belgijske oblasti so odločile, da bodo mladoletne rokometaše iz Burundija, ki so v Belgiji zaprosili za azil, vrnile na Hrvaško. Bruselj stoji na stališču, da je Hrvaška — kot država, kjer so mladoletniki prvič vstopili v schengenski prostor — odgovorna za obravnavo njihovih prošenj za mednarodno zaščito.

Ozadje: izginotje na Hrvaškem

Sredi avgusta 2025 je skupina mladoletnih rokometašev iz Burundija, ki so se udeležili rokometnega mladinskega turnirja na Hrvaškem, med tekmovanjem izginila. Fantje so zapustili nastanitev in se odpravili v zahodno Evropo, kjer so — del njih v Belgiji — vložili prošnje za azil. Njihov odhod je sprožil širšo razpravo o odgovornosti držav gostiteljic športnih prireditev in o postopkih po dublinški uredbi EU.

Dublinska uredba: pravila so jasna

V skladu z Dublinsko uredbo III je za obravnavo azilne prošnje odgovorna tista država EU, v katero je prosilec prvič vstopil. Ker so mladoletniki v Evropsko unijo prišli prek Hrvaške, belgijske oblasti menijo, da jim ni treba prevzeti bremena postopkov. Bruselj je Zagrebu poslal uradno sporočilo: "So vaša odgovornost."

Hrvaška stran doslej ni podala podrobnega javnega odgovora o tem, kako bo ravnala v primeru vrnitve mladoletnikov.

Mladoletniki — posebna kategorija

Primer je posebej občutljiv, ker gre za mladoletnike brez spremstva, ki so po mednarodnem pravu deležni posebne zaščite. Pristojni organi morajo v tovrstnih primerih zagotoviti skrbnike in skrbeti za najboljši interes otroka — ne glede na to, katera država je formalno pristojna. Nevladne organizacije, ki delujejo na področju otrokovih pravic, opozarjajo, da sama dublinska uredba v primerih mladoletnikov brez spremstva ne sme biti edino merilo odločanja.

Kaj sledi?

Belgija bo postopek vračanja formalno sprožila, ko bo Hrvaška uradno potrdila svojo pristojnost in pripravljenost sprejeti mladoletnike. Hrvaška mora odgovoriti v zakonsko določenem roku. V primeru, da Zagreb pristojnost zavrne ali ne odgovori pravočasno, bi postopek lahko obtičal v dolgotrajnem birokratskem krogu med državami članicami.

Primer znova odpira vprašanje usklajenosti azilnega sistema EU — sistem, ki so ga evropske institucije sicer reformirale z novim Paktom o migracijah in azilu, ki pa bo v celoti začel veljati šele leta 2026.

---

— VOX24 redakcija