Češka ukinja RTV-prispevek: bo Slovenija sledila zgledu?

Češka ukinja RTV-prispevek: bo Slovenija sledila zgledu?

Češka vlada pod vodstvom premierja Andreja Babiša je storila odločen korak k ukinitvi obveznega prispevka za javno televizijo in radio. Namesto dosedanjega sistema, po katerem so prispevek plačevali gospodinjstva in podjetja, naj bi Češka televizija in Češki radio v prihodnje prejemala sredstva neposredno iz državnega proračuna. Sprememba, ki jo v Pragi pripravljajo že v tem parlamentarnem obdobju, odpira vprašanje, ki zadeva tudi Slovenijo: ali je čas za temeljit premislek o financiranju javnih medijev?

Konec obveznega prispevka

Po poročanju čeških medijev, med drugim Lidových novin, generalni direktor Češke televizije Hynek Chudárek in generalni direktor Češkega radia René Zavoral spremembe ne skrivata. Model neposrednega proračunskega financiranja ni novost v Evropi — podobne sisteme poznajo v več državah — a vsak prehod prinaša tako priložnosti kot odgovornosti. Ključna prednost je preglednost: davkoplačevalci bodo natančno vedeli, koliko denarja gre za javne medije, vlada pa bo morala vsako leto javno zagovarjati ta znesek.

Zakaj je to pomembno za Slovenijo?

V Sloveniji obvezni RTV-prispevek že dolgo vzbuja nezadovoljstvo med državljani. Velik del javnosti meni, da javna RTV Slovenija ne odraža resnične pluralnosti mnenj in da prispevek plačujejo tudi tisti, ki programov sploh ne gledajo ali poslušajo. Vlada Roberta Goloba se je po prihodu na oblast sicer lotila reforme RTV, vendar so mnogi kritiki — vključno z opozicijo in neodvisnimi opazovalci — ocenili, da gre bolj za utrjevanje ideološkega nadzora nad zavodom kot za resnično modernizacijo in varčevanje.

Češki primer kaže, da alternativni modeli financiranja obstajajo in da jih resne vlade znajo tudi uveljaviti. Proračunsko financiranje z jasno postavljenimi pogoji in parlamentarnim nadzorom bi lahko pomenilo konec prisilnega pobiranja prispevka od vsakega gospodinjstva — ne glede na to, ali javni medij sploh uporablja.

Kaj sledi?

Češka vlada mora predlog še formalizirati in ga sprejeti v parlamentu. Potek razprave bo zanimivo spremljati, saj bo pokazal, kako se javni mediji soočajo s pritiskom po večji finančni odgovornosti. Za Slovenijo ostaja vprašanje odprto: bo katera od strank imela pogum predlagati podobno reformo, ki bi davkoplačevalcem prinesla olajšanje, javnim medijem pa jasnejši mandat in resnično neodvisnost — ne od naročnikov, temveč od vsakokratne vladne garniture?

Spremembe na Češkem so jasen signal, da status quo ni večen. Čas je, da se o tem resno pogovorimo tudi pri nas.