Nametan kup kamna z imenom diktatorja ni kulturna dediščina – je sramota

V Novi Gorici in Dekanih so se znova oglasili tisti, ki bi radi napise »TITO« iz kamnov razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena. Civilna iniciativa, borci, nostalgiki – vseeno. Gre za isto staro zgodbo: nametan kup kamna z jasnim ideološkim namenom naj bi postal del naše kulturne dediščine. To ni dediščina. To je primitivna provokacija. Napis na Sabotinu in tisti nad Dekani nista ne spomenik ne umetnina. Sta zgolj kup težkih kamnov, ki jih nekateri še danes zlagajo, vzdržujejo in občasno osvetljujejo z baklami. Kot da bi se znova vračali v kameno dobo. Ljudje, ki to počnejo, se smilijo. Ujeti so v davnem času, ko je bil Tito še »največji sin naših narodov«. Namesto kakovostnega življenja in soočanja z lastno zgodovino raje premikajo kamne in častijo diktatorja, pod čigar režimom so se dogajale kastracije, poboji, razlastitve in sistematično kršenje človekovega dostojanstva. Kaj bi rekli, če bi na drugi strani hriba zlagali napis »BENITO«? Enako: primitivna provokacija, ki kaže na majhnost in intelektualno šibkost sestavljalcev kamnov. Ubogi. Škoda le, da s tem sramotijo ves narod in vso državo. Zagovorniki pravijo, da je Tito »pomemben za današnjo podobo Slovenije«. Res je. Zaradi Tita in njegovega režima je Slovenija geografsko manjša za najmanj Trst in vsaj pol Istre. Moralno pa je še vedno ujeta v rdečem srpokladivarskem psu, ki noče umreti. Namesto da bi se soočili z žrtvami komunizma, z zločini, s tisoči pobitih in pregnanih, nekateri raje zahtevajo, da se ime diktatorja vpiše v register kulturne dediščine. To ni spomin. To je počastitev. In počastitev režima, ki je zaničeval človeka, je protiustavna – tako je že leta 2011 zapisano v ustavni odločbi. Zgodovinar Jože Dežman je to jasno povedal: nametan kup kamna z ideološkim namenom počastitve nespodobne zgodovine ne sodi v kulturno dediščino. Vnos v register je nobilitacija. Tito je ne zasluži. In tisti, ki to predlagajo, naj se nehajo smešiti. To ni vprašanje »kulturne dediščine«. To je vprašanje, ali Slovenija še vedno dopušča, da se totalitarni simboli normalizirajo pod krinko lokalne tradicije in »Primorske«. V razvitih državah znajo totalitarizme izolirati. Pri nas pa še vedno nekateri zlagajo kamne in zahtevajo, da jim država to plača in zaščiti. Dovolj. Takšne neumnosti ne sodi v noben register. Sodi na smetišče zgodovine – skupaj z režimom, ki ga častijo.