Vlada nima odgovora: gospodarska rast spet nižja, inflacija pa višja kot napovedano

Vlada nima odgovora: gospodarska rast spet nižja, inflacija pa višja kot napovedano

Banka Slovenije je v svojih najnovejših makroekonomskih projekcijah znižala napoved gospodarske rasti za leto 2025 — z 2,2 na 1,9 odstotka. S tem se je centralna banka pridružila vrsti domačih in mednarodnih institucij, ki so v zadnjih mesecih svoje ocene za slovensko gospodarstvo popravile navzdol. Hkrati je inflacijska napoved za letos skočila na 3,6 odstotka, kar je kar 1,3 odstotne točke več od decembrskih projekcij.

Rast nižja, cene višje

Podatki Banke Slovenije kažejo jasno sliko: slovensko gospodarstvo raste počasneje, kot so napovedovali še pred nekaj meseci, medtem ko se stroški življenja zvišujejo hitreje od pričakovanj. Inflacija pri 3,6 odstotka pomeni, da bodo gospodinjstva in podjetja tudi letos občutila pritisk na kupno moč in poslovne stroške.

Za leti 2027 in 2028 centralna banka napoveduje rast BDP v višini 2,2 odstotka — torej raven, ki je bila prvotno predvidena že za letošnje leto. To pomeni, da se okrevanje preprosto odlaga, ne pa krepi.

Slovenija ni osamljen primer — a vprašanja ostajajo

Res je, da se z upočasnitvijo gospodarske rasti sooča širši evropski prostor. Negotovost na globalnih trgih, visoke energetske cene in šibko povpraševanje iz tujine so dejavniki, na katere Slovenija nima neposrednega vpliva. Kljub temu pa ostaja ključno vprašanje: kaj domača ekonomska politika naredi za krepitev odpornosti slovenskega gospodarstva?

Vlada Roberta Goloba v zadnjih letih beleži rekordno javnofinančno porabo. Proračunski primanjkljaj se povečuje, strukturne reforme — zlasti na področju pokojninskega sistema, zdravstva in trga dela — pa ostajajo nedokončane ali odložene. V razmerah, ko zunanji vetrovi pihajo v obraz, bi bilo pričakovati jasno strategijo za krepitev konkurenčnosti in fiskalne vzdržnosti. Te strategije javnost zaenkrat ni zasledila.

Kaj sledi?

Banka Slovenije bo v prihodnjih mesecih redno spremljala gospodarska gibanja in po potrebi znova korigirala napovedi. Ključni kazalniki, ki jih bo treba pozorno spremljati, so stopnja inflacije v drugi polovici leta, izvozna dinamika in stanje na trgu dela.

Za slovenske državljane to v praksi pomeni: cene ostajajo visoke, gospodarska rast pa se upočasnjuje. Kdaj in kako bo vlada na te izzive odgovorila z konkretnimi ukrepi — ne le z napovedmi — bo pokazal čas.